petek, 15. avgust 2008

Vzpon na Mangart

Enajsterica se z avtomobili, naloženimi s kolesi, odpravi v Kr. Goro. Dva štartala uro pred ostalimi, da bi pred vzponom na najvišji slovenski prelaz osvojila še Vršič. Ostali se odpravimo mimo Podkorena do Trbiža in naprej proti Predelu. Do Rabeljskega jezera z Elo uživava v spremstvu kašakajeve karavane, nakar se odcepiva, da bi šli naprej po poti, ki sva si jo začrtali za ta dan kot alternativo napornemu dvanajstkilometrskemu vzponu.

Ob jezeru gor in dol, do Trbiža na veselico v čast Marijinega vnebovzetja, iščoč odcep za Tromejo po kolesarski stezi proti Avstriji, sprememba načrtov oz. zgrešen odcep in pristanek v Sloveniji (brez obiska Avstrije), pade odločitev za ogled planiške velikanke, dobro razpoloženi se lotiva še Tamarja, makedamsko vzpenjanje v osrednje območje Triglavskega narodnega parka, sladkanje s piškoti pod slapom Nadiža, šestkilometrski spust, ledena kava v centru Kr. Gore, kot izkupiček nekaj "braon boje" in 80 km in nenazadnje snidenje na izhodiščni točki z deveterico, ki bo o vzponu na Mangart znala povedati kaj več; jaz pa o njem le toliko.

našla še nekaj fotk:

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Sama zabava:>

Jasna pravi ...

Haha, kdaj js to šele fotke vidm :) Sej k se spomnem, ko nama je blo najbolš pa najlepš, bi bla kuj zj spet tm in delala točno to, kar sva, namest da se prekladam po Kranju sm pa ke, pa še grd vreme mamo..