S KOLESOM NA MORJE

2. DAN ali UTRJEVANJE MIŠIC IN RITE:)

V sredo zjutraj sem se s težavo skobacala s postelje, čeprav ura ni bila pet tako kot prejšnji dan, ampak že pol sedmih. Ravno do pol osmih sem vse spakirala (kolesarske hlače so bile sicer še malo vlažne - nujno si moram kupiti še ene!!) in z dedijevo pomočjo dvignila kolo čez ograjo kampa.



Ponovno sem ostala sama, čakala pa me je še okrog 60km dolga vožnja proti Puli. Po že neštetokrat prevoženi kolesarski poti mimo Červarja in do Poreča, sem preostalo pot peljala prvič. Za čuda se nisem niti enkrat izgubila (zgleda, da mi dela problem samo vožnja do slovenske metropole:))!! V Poreču sam našla nove oznake za kolesarsko pot in jim sledila skozi Plavo in Zeleno Laguno. Nato sem jo mahnila po "urejeni" kolesarski stezi ob glavni cesti čez Funtano in do Vrsarja. Vseeno se mi je to zdela boljša izbira kot vožnja po cesti, čeprav le-ta ni bila tako prometna kot npr. tista od meje do Novigrada.

Pred Vrsarjem sem zavila levo in naredila ooooooooogromen ovinek do Rovinja, saj ju kljub kratki zračni razdalji ločuje dolg Limski kanal. To pa odtehta čudovit razgled na vrhu in najhujši spust v dolino. Ker pa vsakemu spustu sledi tudi vzpon, sem se že preventivno okrepčala in nato zagrizla v 2km dolg 7% klanec (čeprov se je meni zdel vsaj 10%, če ne še več;)).



Na vrhu sem pot nadaljevala proti rtu Istre in namesto ovinka do Rovinja, rajši zavila v Bale in tja prispela ravno ob pol enajstih, ko se je cela vas zgrinjala v cerkev. Ogledala sem si to prečudovito majhno vasico, ki me je malo spominjala na Grožnjan ali pa Motovun in se nato spustila nazaj na glavno cesto. Tu sem zavila na drugem odcepu desno in se po prašnem makadamu (najdaljših 10km!!) spustila v Barbarigo. Preostanek poti sem nadaljevala ob obali in že pred dvanajsto prispela na cilj - Peroj.



No, pa še statistika zadnjega dne: 65,05km v 3h 23min in 37s, s povprečjem le 19,17km/h (na žalost vožnja po makadamu in kolesarskih poteh ne dopušča 25-30km/h po ravnem, ker tvegaš prebodeno zračnico ali pa vsaj bližnje srečanje s kakšnim rekreativnim kolesarjem, jogerjem ali sprehajalcem psov).




Vožnjo na morje bo treba vsekakor ponoviti, če ne letos pa naslednje poletje. Se javim za vodičko!!