Jezersko (mislim da 4)

Opomin pred suspenzom iz ekipe me je končno prpravu, da sem se tut sama spopadla z umetnostjo bloganja in ugotovila... da sploh ni težko!! skratka z MAJHNO zamudo sledi poročilo z mojega in pininega prvega vzpona na Jezersko, mislm da kakšne 14 dni nazaj, al pa je že več?

po pregledu planerja in daljšem brskanju po spominu lahko sedaj skoraj 99% rečem, da sva se na pot (v bistvu bi temu lahko rekli samo krajši vzpon) odpravili 17. julija (to je blo v sredo, če koga slučajno zanima). po divjanju iz ljubljane in rekordnem času v preoblačenju v kolesarsko opremo, sem pribrcala do pine.

s kebetove (rajš, sem napisala ulico, ker sem opazila, da vsi napišejo s kje začnejo. plus grozi mi že 2. opomin:)) sva se zapeljali mimo štadiona, čez rupo (zdej pa blage o ulcah), pri mojčini (pa ne tej naši) hiši sva se spustili pod viadukt in se dvignili na ilovko, se po polju zapeljali do brda, šli po poti okrog (ja, tam kjer gremo tečt) in zavili na enem odcepu proti preddvoru (to je šlo vse bolj po filingu, ampak sva dejansko zadeli pravega). od tam naprej pa mimo preddvorske trgovine, po klancu navzdol in končno levo proti jezerskemu. vsa tale uvodna pot je bila moja ideja, ker sem bila prepričana, da bo v hladni senci gozda lažje in malo manj vroče.

opis poti od tu naprej pa mislim, da zdej res vsi poznate. al se motm? no, pa sam mal za osvežitev spomina. s pino sva bli kar mal presenečeni, kako prijetno hladno je celo pot in da se klanec sploh ne vzpenja tako močno. razen zadnjega vzpona se nama je pot zdela prov super. no, valda zmaga obvezna pijača in dooooooooolg spust nazaj.

mislm, da sva bli na koncu prov ponosni sami nase (vsaj jest), ker sem že cela leta poslušala razna hvaljenja brata, fotra, prjatlov... o statistikah (povprečna hitrost, pa čas vožnje...) s kolesarjenja na jezersko. na žalost o najini statistiki ne morem čist nč povedat, ker jest števca nimam, sva pa res odlično izkoristili vroč popoldan!


torej one down many more to go...